Prijava

Trenutno poteka akcija brezplačne objave ponudb.

Med

Slovenci smo narod čebelarjev. Smo edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras oz. pasem. Najpomembnejše poslanstvo čebel je opraševanje rastlin, s čimer omogočajo obstoj življenja na našem planetu, narava pa čebele nagrajuje z medičino in mano iz katerih pridelajo med vrhunske kakovosti.

 

Cvetoče rastline in slovenski gozdovi dajejo odlično medičino in mano, ki ju kranjske čebele (Apis mellifera carnica) predelajo v visokokakovosten med. Ta se razlikuje po botaničnem in geografskem poreklu. Užitek je pokusiti vso to raznolikost slovenskih vrst medu, pa naj bo to za zajtrk na kruhu, kot sladilo v ne prevročem čaju ali kavi ali kadarkoli si jih zaželite.

Med je odlično hranilo, krepčilo, pomirjevalo. Znano je, da blagodejno vpliva na naše zdravje, saj deluje protivnetno in protimikrobno ter nam pomaga lajšati vsakodnevne tegobe. Zelo je uporaben tudi v kulinariki, saj živilom daje posebno aromo.

Slovenski čebelarji pridelujejo kakovosten in varen med. Pohvalijo se lahko s pestro ponudbo različnih vrst medu. Najbolj pogoste so naslednje vrste medu:

 

Cvetlični med

Cvetlični med je okusen na kruhu ali v pecivu, primeren je za pripravo lahkih mesnih jedi ter za pripravo solat in raznih napitkov.

 

Gozdni med

Listavci in iglavci v slovenskih gozdovih dajejo odličen, aromatičen med, bogat z rudninami. Barva gozdnega medu je v različnih odtenkih rjave. Še posebno je okusen na črnem kruhu, v skutinih jedeh in nepogrešljiv v omakah in polivkah.

 

Kostanjev med

Kostanjev med ima značilno aromo, je grenkega okusa in med slovenskimi medovi vsebuje največ cvetnega prahu. Prav ta je vir mnogih snovi, ki so v prehrani sodobnega človeka nujno potrebne.

 

Akacijev med

Svetel in pomirjajoč akacijev med je idealen namaz na belem kruhu in nepogrešljivo sladilo za kavo, čaj, kosmiče in sadne solate.

 

Lipov med

Lipov med je rumeno zelene barve, ima izrazit okus in vonj po lipovem cvetju. Lipov med ne sme, še posebno ne v času slabega počutja, manjkati na kruhu, v čaju, kosmičih, pudingu ali v pecivu.

 

Hojev (jelkin) med

Hojevec je temno rjavozelen in precej gost med. Ima mil in prijeten okus. Kot druge vrste medu iglavcev je poln kalcija in drugih mineralov. Njegov prijeten okus se odlično poda k suhemu sadju ter v različne mlečne napitke.

 

Smrekov med

Gorenjski in štajerski gozdovi dajo rdečkasto rjav, gost smrekovec, zelo bogat z mineralnimi snovmi. Še posebno dobro se poda k črnim vrstam kruha, k mlečnim jedem in v razne omake.

 

Še nekatere druge vrste medu

Poleg zgoraj navedenih vrst medu je možno ob ugodnih pogojih pri nas pridelati tudi bolj redke vrste medu kot so med divje češnje, regrata, oljne ogrščice, rešeljike, ajdov med itn.

 

ČEBELJI PRIDELKI

Poleg slovenskega medu čebelarji pri nas ponujajo pester izbor čebeljih pridelkov. Javnost še kar dobro pozna odlike medu v prehrani, pri varovanju zdravja, pri velikih naporih, premalo pa pozna vrednost drugih čebeljih pridelkov.

 

Cvetni prah

je nepogrešljiv za življenje čebel. Pravimo mu tudi 'čebelji kruh'. Sestavine cvetnega prahu so odvisne od rastline, na kateri ga čebele nabirajo. V njem najdemo vse za človeka življenjsko pomembne (esencialne) aminokisline (arginin, histidin, izolevcin, levcin, lizin, metionin...), razne maščobne kisline, ki jih človeški organizem ne more sam proizvesti in vitamine skupine B, C, D, E in K ter provitamin A. Pomembni sestavni del so tudi inhibini, ki zavirajo razvoj nekaterih vrst bakterij.

 

Zadelavina (propolis)

je zelo učinkovita proti različnim mikroorganizmom. Deluje tako na bakterije, glive kot tudi nekatere viruse. Obstajajo poročila o učinkovitem delovanju na virus herpesa. Potrjeni so tudi učinki pri zdravljenju ran, regeneracijah tkiva in raznih kožnih vnetjih in izpuščajih. Pri proučevanju sestave zadelavine so znanstveniki iz različnih vzorcev ugotovili skupno več kot 170 različnih organskih in anorganskih snovi.

 

Matični mleček

je hrana za čebeljo zalego in čebeljo matico. Proizvajajo ga mlade čebele, stare od 6 do 14 dni. Te čebele »dojilje« z njim prvih nekaj dni hranijo ves zarod, kasneje pa le čebeljo matico, ki to hrano uživa vse življenje. Matični mleček se lahko hrani pri temperaturi od -2 do -5 °C do 6 mesecev, pomešan z medom pa tudi dlje. Občutljiv je na svetlobo, zato ga hranimo v temnem prostoru. Kombinacija z medom je tudi najpogostejši način uživanja matičnega mlečka. Največkrat se priporoča ena žlička na dan, najboljše zjutraj. Matični mleček vsebuje beljakovine, maščobe, rudninske snovi (kalcij, železo, baker, fosfor, kalij, žveplo silicij), različne sladkorje (fruktoza, glukoza, saharoza, maltoza,...) in celo vrsto vitaminov (C, D, B1, B2, B6, E in druge). Matični mleček izboljša splošno počutje, izboljšuje delovanje možganov, poveča apetit, poživi in krmili delovanje žlez, lajša starostne težave in bolezni. Njegova uporabnost se je pokazala tudi pri naravnih kozmetičnih sredstvih, ki naj bi zavirala staranje kože.

 

Vosek

nastaja v voskovnih žlezah čebel delavk. Čebele iz voska gradijo satje. Vosek je pomemben za kozmetiko in farmacijo. Najdemo ga v številnih mazilih, kremah za kožo in losjonih. V medicini vosek uporabljajo za izdelovanje kalupov in odtisov. Še vedno je razširjeno tudi svečarstvo, kjer iz čebeljega voska nastajajo prave umetnine. Eterični izvleček iz voska je dragocena snov v industriji parfumov. Vosek uporabljajo tudi za vitaminizirane bonbone iz medu in voska.


Čebelji strup

V naravi je veliko sovražnikov čebel (sršeni, ose in dolga vrsta sladkosnednih sesalcev z medvedom na čelu), zato so čebele razvile učinkovit obrambni sistem: pred vsiljivci se branijo s strupenimi piki. Čebelji strup nastaja v strupnih žlezah čebel delavk. Čebelji strup je brezbarvna tekočina ostrega, grenkega okusa. Na zraku se izsuši in pri tem izgubi 65–70 % mase.

Splošno znane ugotovitve iz ljudskega zdravilstva, pa tudi izkušnje številnih zdravnikov kažejo, da ima čebelji strup določene zdravilne lastnosti. Način delovanja še ni dovolj dobro raziskan, potrjeno pa je, da čebelji strup v določenih primerih zmanjšuje in odstranjuje bolečine, znižuje krvni tlak, zmanjšuje količino holesterola v krvi, povišuje splošno napetost mišičnega tkiva in povišuje delovno sposobnost organizma. Zaradi nevarnosti alergije in anafilaktičnega šoka se lahko s čebeljim strupom zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo.


Zakaj uživati slovenske čebelje pridelke?

So kakovostni in varni in prispevajo k boljšemu zdravju in počutju. So iz okolja, v katerem živimo. Opraševanje je pomembno za ohranjanje naše naravne pestrosti in stabilnost ekosistema. Z uživanjem slovenskih čebeljih pridelkov spodbujamo pridelavo domače slovenske hrane in omogočamo ohranjanje delovnih mest na podeželju in ustvarjanje novih delovnih mest.

 

Kakovost

Da nam bodo čebelji pridelki pomagali krepiti in ohranjati naše zdravje, morajo biti kakovostni in varni. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je skladiščen v ustreznih razmerah. Med shranjen na toplem veliko hitreje izgublja svojo dragocenost. Velike razdalje, ki jih med prepotuje v svetovni trgovini, skladiščenja medu v raznih skladiščih, predstavljajo nevarnost, da se mu zmanjša kakovost. Med in ostali čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo praktično iz čebeljega panja v naše roke in je zato ohranjena kakovost.


Domače poreklo

Ko uživamo hrano, tako tudi med in ostale čebelje pridelke, je pomembno, da prihajajo iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavijo alergije.

Sledljivost

Slovenski čebelarji zagotavljajo sledljivost. Na nalepki je poleg točnega porekla medu označen tudi polni naslov čebelarja, ki je med pridelal, za razliko od nekaterih medov na trgu, na katerih piše le, da je med mešanica medov držav, ki so članice Evropske unije in držav, ki niso članice EU. V tem primeru ne vemo niti točno iz katere države med izvira.

Opraševanje  

Vrednost medu in ostalih čebeljih pridelkov je veliko manjša od koristi čebel, ki nam jih te nudijo z opraševanjem. Po izračunih je vrednost pridelkov rastlin, ki jih oprašijo čebele, 15- do 20-krat večja od vrednosti letnega pridelka medu in voska skupaj. Čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor kmetijskih pridelkov v naši prehrani in tudi za raznovrstnost v naravi.

 

 ZANIMIVOSTI

Sekira v medu

Če rečemo, da je nekomu padla sekira v med, to pomeni, da ‘ga je doletela nepričakovana sreča‘. Izrek naj bi bil povezan s sečnjo dreves, saj je bila pri sečnji sreča, če so naleteli na čebeljo družino v deblu, pri čemer so dobili med. Ko so udarili v deblo, jim je sekira skoraj dobesedno padla v med.

 

Za kilogram medu sedemkrat okoli zemlje

Čebele morajo obleteti več milijonov cvetov, da čebelar dobi 1 kg pristnega slovenskega medu. Če bi to naredila ena sama čebela, bi opravila pot, enako približno sedemkratnemu obsegu Zemlje. Čebele pa ne nabirajo samo nektarja, iz katerega pripravljajo med. Z letanjem s cveta na cvet prispevajo tudi k opraševanju rastlin.

 

Svetovno (pri)znani slovenski čebelarji

Anton Janša, Peter Pavel Glavar, Anton Žnideršič, Franc (Francis) Jager, dr. Jože Rihar in drugi so veliko prispevali v svetovno zakladnico čebelarskega znanja. Da so bili med pionirji na področju vedenja o čebelah, je veliko prispevala tudi kranjska čebela (Apis mellifera carnica), ki je zaradi svojih odlik postala druga najpomembnejša pasma čebel na svetu.

 

Čebelnjak in panjske končnice

Neprecenljiva je čebelarska arhitekturna in kulturna dediščina – čebelnjaka in poslikave panjskih končnic drugi narodi pri čebelarjenju ne poznajo.

 

Akademiki imajo zgled v čebelah

Leta 1693, v letu Valvasorjeve smrti, se je zbralo 46 znanstvenikov, pravnikov, zdravnikov in duhovnikov, ki so si nadeli ime Academia operosorum. Ustanovitev so oznanili s knjižico Apes Academicae Operosorum Labacensium ali po naše Akademske čebele ljubljanskih delavnih. Člani – operozi so si za zgled postavili čebelo, sedanja Slovenska akademija znanosti in umetnosti pa je naslednica Akademije delavnih – operozov.

 

Pregovori in reki o čebelah in medu

 Čebela ne pogine, ampak umre.

Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel.

Tisti, ki se mu cedita med in mleko, se ne ukvarja s čebelami in kravami.

Medena usta vrata odpirajo.

Sladek je kot med.

Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo.

Besede so kot čebele, imajo med in želo.

Otroci so kot vosek; obdržijo tako obliko kot jih oblikujemo.

Po bučelah se vižej.

Čebelar in vinogradnik točita vsako leto. Če ne medu in vina pa solze.

Zakonska zveza, je z medom namazan križ, med se poliže brž, a križ ostane.

 

Ali ste vedeli?

- da je v panju do 100.000 čebel;

 

- da je v panju le ena matica;

 

- da je v panju nekaj sto trotov v času od aprila do avgusta, prek zime pa jih ni v družini;

 

- da 10.000 čebel tehta 1 kg;

 

- da matica zaleže do 2000 jajčec na dan v času najintenzivnejše paše in da je masa 2000 jajčec dvakrat večja od telesne mase matice.

 

- največji dnevni donosi v panj so lahko tudi preko 10 kg medičine;  

- da čebelja družina za svoje potrebe na leto porabi do 50 kg cvetnega prahu, do 60 kg medu in 300 l vode.

Zadnje objave